To je tema, s katero sem se srečala že pred leti, ko sem pisala diplomsko nalogo na Ekonomski fakulteti. Kdo smo ljudje, ki se odločamo, da kupujemo naravne oz. t.i. »zelene« izdelke? Pregledala sem vso literaturo, ki mi je bila na voljo, do potankosti secirala potrošnike – njihovo stopnjo vpletenosti v nakup, okoljsko pismenost, stališča in vedenje v procesu odločanja o nakupu – in en kup statističnih podatkov, ki nas potrošnike z ekonomskega vidika razvrščajo v takšne ali drugačne skupine, ki so statistično pomembne, seveda.
Danes gledam na to s popolnoma drugačnega vidika. Kdo smo mi vsi, ki v svetu ekonomije nosimo nalepko »zeleni potrošniki«?
- Smo enostavno ljudje, ki nam je mar.
- Ljudje, ki smo predani okolju in si prizadevamo za razumne in trajne izboljšave.
- Skrb za naše zdravje in okolje, v katerem živimo je naša vrednota.
- Smo ljudje, ki dejansko preberemo, kaj piše na izdelku, preden ga kupimo.
- Kaj vsebuje, od kje prihaja.
- Je res vreden zaupanja ali je le estetsko zapakiran v »naravno«, njegova sestava pa kaže popolnoma drugačno sliko.
- Zavedamo se, da ekološka pridelava in kakovostne sestavine za seboj potegnejo višje stroške pridelave in posledično višjo končno ceno. Smo zadovoljni, ker vemo, da z nakupom in uporabo izdelkov ne škodujemo sebi in okolju.
Zadnja raziskava o zelenem oz. okoljsko odgovornemu potrošniku je stara že več kot 40 let! In kaj so takrat ugotovili? Da so zeleni potrošniki ženske v zgodnjih srednjih letih, visoko izobražene, z nadpovprečnim ekonomsko-socialnim statusom. Mislim, da se je v vseh teh letih ogromno spremenilo in da danes lahko trdimo, da biti zeleni potrošnik ni pogojeno s spolom, izobrazbo ali socialno-ekonomskim statusom. V bistvu ni pogojeno z ničemer. Naše družbeno zavedanje v razvitem svetu se je globalno dvignilo na tako visoko raven, da se število ljudi, ki kupujejo naravno zagotovo lahko primerja, če ne celo presega števila ljudi, ki še vedno kupujejo konvencionalno »sintetiko«.
