melisaOPIS:
Poimenovanje: melisa, citronska melisa, selnica, čepeloperka, črniva, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, oselnica, osenika, rojevnica, srčno zelje

Botanika: Je aromatična grmičasta trajnica z rumenimi ali belimi cvetovi, visoka do 1 m, ki uspeva v Sredozemlju, zahodni Aziji, jugozahodni Sibiriji in severni Afriki. Njena pridelava je zelo razširjena. Uporablja se njene posušene liste, pogosto skupaj s cvetočimi vršički.

Zgodovina in/ali folklora: Njen limonski vonj privablja čebele, od koder je tudi njeno ime, in sicer iz grške beseda melissa, ki pomeni »čebela«. Melisa je bila ena najljubših rastlin velikega zeliščarja in zdravilca Paracelzusa, ki je pripravke iz nje prodajal kraljem kot eliksir življenja. Rastlina domnevno varuje pred prezgodnjo senilnostjo in impotenco. Arabci imajo meliso zelo v čislih in iz nje pridobivajo dišeče olje, iz katerega izdelujejo parfume. Znana je tudi kot samostansko zelišče, iz katerega menihi in nune pripravljajo dišeče kolonjske vodice in zdravilna mazila.

Izdelki: botanični izvleček vrste Melissa officinali
listni izvleček Melisse officinalis, ki je izvleček listov in vršičkov citronske melise
eterično olje vrste Melissa officinalis, ki se pridobiva s parno destilacijo posušenih listov in cvetočih vršičkov. To je eno od eteričnih olj, ki se jih najpogosteje ponareja.

Biokemija: Glavne značilne sestavine melise so hidroksicinaminske kisline (rožmarinska (do 6 %), p-kumarinska, kofeinska in klorogena kislina) ter eterično olje (0,02–0,37 %), ki ga sestavlja več kot 40 % monoterpenov in več kot 35 % seskviterpenov. Najpomembnejše terpenske sestavine so citral (mešanica izomerov nerala in geraniala), citronelal, geraniol, nerol, linalol, farnesil acetat, humulen (α-kariofilen), β-kariofilen in eremofilen. Med drugimi sestavinami so še flavonoidi, tanini in kislinski triterpeni (npr. ursolna in oleanojska kislina).

UPORABA:
Botanični izvleček vrste Melissa officinalis
Tradicionalna raba: V preteklosti so meliso uporabljali za zdravljenje odrgnin in pikov žuželk, zaradi njenega pomirjujočega učinka pa so jo dodajali številnim kremam in losjonom. Zunanje se meliso uporablja za pomoč pri ranah, revmatizmu, glavobolih in abscesih.

Botanični izvleček melise spada v kategorijo okluzivov, ti pa med balzame za kožo. Izvleček listov deluje pomirjujoče, antiseptično, protibakterijsko in protivnetno. Uporablja se v negi kože.

Uporablja se kot sestavina parfumov, pogosto tudi v balzamih za ustnice. Izvleček listov se uporablja v kopelih in drugih izdelkih za nego kože, namenjenih aknasti in občutljivi koži.

Eterično olje vrste Melissa officinalis
Uporablja se v kremah in losjonih, saj pomaga proti glivičnim okužbam, in za zaustavljanje krvavitev. Ponekod se z njim zdravi plešavost oziroma izpadanje las.

TOKSIKOLOGIJA:
Ni podatkov.

Eterično olje vrste Melissa officinalis
Eterično olje v nerazredčeni obliki draži kožo in oči. Ob stiku s kožo lahko povzroči preobčutljivost.
Izogibajte se neposrednemu stiku s kožo.

Melisa je zelo močna, zato bodite pri njeni uporabi previdni. Melisino eterično olje sicer ni strupeno, a lahko vzdraži kožo oziroma povzroči preobčutljivostno reakcijo, zato ga vedno uporabljajte v nizkih koncentracijah. Pri nekaterih posameznikih lahko melisino olje zaradi svoje visoke vsebnosti aldehidov izzove alergično reakcijo.

Melisina spojina, ki se uporablja v dišavah, ima z zakonom omejeno koncentracijo, a to velja le za sestavine (formule) dišav, ne pa tudi za končne izdelke na trgu.