OPIS:
Botanika: Pačuli je zelena trajnica z močnim steblom, prekritim z dlačicami in pri vrhu zelo razvejenim. Listi so razvrščeni nasprotno in če jih podrgnemo, močno zadišijo. Pačuli je visok do 1 m. Doma je v tropski Aziji (zlasti v Indoneziji in na Filipinih), njegovo gojenje pa je razširjeno povsod v tropih (Indonezija, Filipini, Malezija, Indija, južna Kitajska, Sejšeli, Brazilija itd.).

Izdelki: Pačulijevo olje se pridobiva s parno destilacijo posušenih listov rastline pačuli.

Približno 1,5–4 % listov predstavlja hlapno olje, ki ga sestavljajo večinoma pačulijev alkohol (ca. 32–40 %) in drugi seskviterpeni. Za vonj pačulijevega olja so v največji meri odgovorni prav pačulijev alkohol in drugi seskviterpeni, zlasti norpačulenol.

UPORABA:
Učinkuje protimikrobno (proti glivam in bakterijam).
Eterično olje pačulija je močnega in značilnega zatohlega orientalskega vonja. Pomaga pri razmaščevanju kože, blaži kožne težave, opekline in vnetja ter je blag antiseptik. Za kožo je zelo koristno – domnevno preprečuje pojavljanje gubic in izsuševanje kože. Poleg tega velja, da pomaga pri obnavljanju tkiva in blaženju srbečice ob izpuščajih ter drugih obolenjih, ki povzročajo srbenje.

Pačulijevo olje je pogosta dišavna sestavina v kozmetičnih izdelkih. Je med najpogostejšimi sestavinami parfumov (zlasti orientalskih), pogosto pa se ga uporablja tudi v milih in depilacijskih kremah (kjer zakriva neprijetni vonj aktivnih učinkovin za odstranjevanje dlak).

TOKSIKOLOGIJA:
Eterično olje pačulija lahko povzroči alergično reakcijo.
Pred uporabo na koži je pačulijevo olje pomembno zmešati z nosilnim oljem, kakršni sta mandljevo ali jojobino olje.