OPIS:
V severni Indiji, kjer vetiver uspeva, ga imenujejo khus ali khus-khus, ime Vetiveria pa izhaja iz besede vettiveri, kakor rastlini pravijo v južni Indiji, kar izhaja iz dravidske besede za korenino.

Botanika: Vetiveria zizanzinoides je zelo uporabna, košata in trpežna trava. Zaradi eteričnega olja jo pridelujejo predvsem na Haitiju, v Indiji, Indoneziji, Maleziji, na Reunionu in v Vietnamu, drugod po svetu pa se  goji za varovanje pred erozijo, saj njene korenine rastejo naravnost navzdol in dosežejo globino do 3 m. Vetiverjeva stebla poženejo iz dišečih rizomov, so pokončna, močna in neupogljiva, visoka pa do 2,5 m. Vršički so zimzeleni in bledozelene barve. Listi so ozki in pokončni, po njihovi sredini teče greben, njihovi robovi pa so na otip grobi. Rizomi so kratki, korenine pa čokate, močne, gobaste in aromatične. Koreninski sistem je zelo razvejen, a precej kompakten, na vsaki strani pa sega le do 60 cm od rastline. Uporablja se vetiverjevo korenino, iz katere se pridobiva olje.

Zgodovina in/ali folklora: Eterično olje iz korenin vetiverja, v Indiji poznajo kot parfum za višje kaste, cenijo že od pradavnine. Arheologi so odkrili zapise na bakrenih ploščah, ki navajajo vetiverjev parfum kot eno od reči, ki so jih uporabljali kralji. Med drugim je tudi ena od sestavin Chanela No. 5, slavnega francoskega parfuma, ki ga izdelujejo že od leta 1921. Ocenjujejo, da znaša letni svetovni promet vetiverjevega olja 250 ton. Njegovi glavni proizvajalci so Brazilija, Kitajska, Haiti, Indija, Japonska, Java in Reunion, glavni kupci pa Evropa, Indija, Japonska in Združene države Amerike. Kar 90 % zahodnih parfumov vsebuje vetiverjevo olje, največ pa se ga uporablja prav v najnovejših parfumih.

Izdelki: eterično olje vrste Vetiveria zizanzinoides

UPORABA:
Eterično olje vrste Vetiveria zizanzinoides