OPIS:
Botanika: Salvia officinalis je majhna zimzelena grmičasta trajnica s pri tleh olesenelimi stebli, ki više postanejo zelena in zelo razvejena. Zraste do višine približno 0,8 m. Doma je v Sredozemlju, gojijo pa ga povsod po svetu. Uporablja se liste.
Salvia lavendulaefolia uspeva v Španiji in jugozahodni Franciji. Uporablja se liste.
Latinsko ime salvia izhaja iz latinske besede salvare, ki pomeni »rešiti«.
Izdelki: Žajbelj vsebuje približno 1,0 – 2,8 % hlapnega olja, kininske in abietanske diterpene, flavonoide, fenolne kisline (rožmarinska, labiatska, kofeinska, hidroksicinamska) in fenolne glikozide kofeinske in benzojske kisline, poleg tega pa v sledovih še klorogena kislina, antrakinone, salviatanin in druge snovi.
Rožmarinska kislina
(Za opis glej rožmarin, Rosmarinus officinalis.)
Sitosterol
Žajbelj je med rastlinami z največ β-sitosterola, ki je snov z zelo močnim učinkom na kožo, med drugim blaži kožno eritemo (rdečico) in pruritis (srbečico), pomaga pa tudi proti vnetjem.
Stigmasterol
Naslednji podoben fitosterol v žajblju je stigmasterol, čigar učinki so zelo podobni sitosterolovim.
Botanični izvleček žajblja
Je izvleček listov navadnega žajblja, tj. Salvia officinalis. Za žajbelj so raziskave pokazale, da je močan antioksidant, primerljiv z rožmarinom. V največji meri so za takšno učinkovanje žajblja odgovorne različne fenolne snovi, ki jih vsebuje, med drugim fenolni diterpeni, kakršen je karnozol, in derivati hidroksicinaminske kisline, zlasti rožmarinske.
Olje navadnega žajblja oziroma olje španskega žajblja se pridobiva s parno destilacijo posušenih listov vrste Salvia officinalis oziroma Salvia lavandulaefolia. Njune glavne sestavine so α- in β-tujoni. Druge prisotne sestavine so še cineol, borneol, viridiflorol, 1,8-cinelol, kafra, limonen idr.
UPORABA:
Žajbelj domnevno učinkuje antibakterijsko, protivnetno in adstringentno, zavira razvoj gliv, ob tem pa spodbuja izločanje in zavira potenje. Fenolne kisline, ki jih je mogoče izolirati iz žajblja, imajo protimikroben učinek. Tudi za olje španskega žajblja je bilo pokazano, da deluje protimikrobno.
Botanični izvleček žajblja
Izvleček žajblja je močan antioksidant. Uporablja se ga kot losjon ali v obvezah za rane, proti prhljaju in proti izpadanju las. Uporaben je tudi v kopelih, v katerih zdravi težave s kožo. Pomirja vneto sluznico in pomaga proti vnetjem ustne votline ter vnetim ali krvavečim dlesnim, zato je uporaben tudi kot ustna vodica.
Eterično olje žajblja
V Evropi se olje že od nekdaj uporablja za kožne težave, kakršne so ekcemi, akne, prhljaj in izpadanje las. Znano je tudi njegovo blaženje psihične utrujenosti. V aromaterapiji velja, da nas sprosti in spravi v dobro voljo. Obstaja veliko različnih sort žajblja in vsaka ima edinstven vonj.
Tako olje navadnega žajblja kot olje španskega žajblja (prvo precej pogosteje) se uporabljata kot dišavni sestavini v milih, detergentih, kremah, losjonih in parfumih. Olje španskega žajblja se pogosteje uporablja v milih, detergentih in industrijskih dišavah.
TOKSIKOLOGIJA:
Olje španskega žajblja ne draži človeške kože ali kože laboratorijskih živali niti ne povzroča preobčutljivosti. Nefototoksično je tudi za miši in prašiče.
Pokazano je bilo, da v razredčeni obliki tudi olje dalmatinskega žajblja človeške kože ne vzdraži oziroma ne povzroča preobčutljivosti. Pri nanosu nerazredčenega olja je med 20 poskusnimi osebami le pri eni izzvalo reakcijo vzdraženosti, medtem ko je bilo zmerno dražljivo za zajce.
