OPIS:
Poimenovanje: soja

Botanika: je pokončna grmičasta enoletnica, pokrita z rdečkasto sivimi laski. Njeni listi so trodelni, dolgi 4–10 cm. Cvetovi so drobni, bele ali svetlovijoličaste barve. Poleti poženejo v gručicah po 3–15 na vsakem aksilu, sledijo pa jim rumenkasto rjavi, rjavi, sivi ali skoraj črni stroki, dolgi 3–7 cm, ki vsebujejo pa 1–5 rumenih, zelenih, rjavih, črnih ali pisanih semen, odvisno od sorte. Rastlina je doma v vzhodni Aziji.

Uporablja se sojina semena (fižolčke).

Zgodovina in/ali folklora: Kitajci rastlino poznajo in uporabljajo že več kot 4000 let, toda največ sojinega olja danes prihaja iz Združenih držav Amerike.

Biokemija: Soja velja za eno glavnih surovin za pridobivanje stigmasterola, za katerega je nekoč veljalo, da varuje proti degenerativnemu artritisu. Stigmasterol– rastlinski sterol je tudi  močna kožna učinkovina, ki mdr. blaži pordevanje kože in pruritis (srbečico) ter za blaženje vnetij.

Izdelki:
– botanični izvleček vrste Glycine max
– nehlapno olje vrste Glycine max

UPORABA:
Botanični izvleček vrste Glycine max
Tradicionalna raba: Prevretek korenine velja za adstringentno sredstvo.

Nehlapno olje vrste Glycine max
Tradicionalna raba: Sojino olje je za svojo ceno zelo učinkovita osnova za izdelke za nego las oziroma telesa, pri katerih potrebujemo močan vlažilni učinek za malo denarja. Je eno najlažjih in na otip najbolj svilenih olj, ko ga nanesemo na kožo, pa ne deluje mastno, kot večina rastlinskih olj. Ima naravni zaščitni faktor 10.