Probiotiki v kozmetiki: kaj v resnici nanašate na kožo (in ali delujejo)?

Ste na embalaži svoje najljubše kreme ali seruma že opazili napis »s probiotiki« ali »za podporo mikrobiomu«? Ta trend v negi kože že nekaj časa močno odmeva, a z njim prihaja tudi veliko vprašanj.

Ali to pomeni, da so v kremah res žive bakterije, podobno kot v jogurtu? Kako lahko preživijo v kozmetičnem izdelku? In kaj sploh počnejo na naši koži?

Pa poglejmo…

So v kozmetiki res »žive« bakterije?

Takoj na začetku razčistimo: v klasičnih kozmetičnih izdelkih ni živih kultur (bakterij).

Hipotetično, če bi želeli izdelovati izdelke z živimi kulturami, bi njihovo koncentracijo morali nadzorovati, predvsem pa bi vsebnost mikrobov morali omejiti zgolj na človeku koristno. Bakterije za življenje in razmnoževanje nujno potrebujejo vodno okolje. V njem se aktivno razmnožujejo in se pri tem ne ozirajo na “njihovo predvideno koncentracijo”. Poleg koristnih bakterij, bi se v istem vodnem okolju razmnoževale tudi druge bakterije, ki jih v izdelku ne bi želeli.

Zato se v praksi pri kozmetičnih izdelkih, ki vsebujejo vodo (npr. serumi, toniki, kreme itn.) z bakterijami spopadamo s pomočjo konzervansov, ki omejujejo in preprečujejo njihov razvoj. Uporaba konzervansov in živih bakterij tako ne gre z roko v roki. Tudi večina kozmetike, ki se oglašuje kot izdelana »brez konzervansov«, v resnici uporablja sestavine, ki morda sicer uradno niso na seznamu odobrenih konzervansov, vendar pa imajo prav tako močan protimikrobni učinek (to so npr. določeni glikoli, rastlinski ekstrakti itd.). Vloga takšnih surovin tako ostaja enaka: preprečiti ali upočasniti razmnoževanje mikroorganizmov, tudi živih probiotičnih sevov.

Brezvodni izdelki, kot so olja in masla, so z vidika mikrobiologije povsem druga zgodba. Ker ne vsebujejo vode, bakterije v njih nimajo pogojev za življenje in razmnoževanje, zaradi česar uporaba konzervansov ni potrebna. V teoriji bi v takšne izdelke lahko vnesli spore koristnih probiotikov (še ne aktivna oblika bakterij), ki so bolj odporne. V obliki spor bi lahko tudi kontrolirali njihovo koncentracijo, saj se spore ne morajo razmnoževati. Naletimo pa pri tem na druge ovire. V ospredju je predvsem vprašanje, kako učinkovito bi potem te spore izstopale iz olja na našo kožo in prehajale v aktivno (mikrobno) obliko.

Zaradi omenjenih stabilnostnih in varnostnih problemov se v kozmetičnih izdelkih ne poslužujemo živih kultur, kar pa ne pomeni, da so te popolnoma izključene iz »kozmetičnega sveta«.

Kaj torej v resnici nanašamo na obraz?

V kozmetični industriji se namesto živih bakterij uporabljajo varni in stabilni bakterijski fermenti, filtrati in lizati. Tako dobimo stabilne sestavine, bogate s peptidi, aminokislinami in vitamini, na katere koža reagira enako blagodejno, varnost izdelka pa ostane neoporečna.

Filtrati, lizati in fermenti so produkti različnih biotehnoloških procesov:

• Fermenti (npr. Lactobacillus Ferment): So produkti fermentacije. Pri fermentaciji gre za proces, v katerem mikroorganizmi metabolizirajo hranilne snovi substrata in pri tem izločajo stranske produkte. Ti stranski produkti so pogosto biološko dostopnejši za sprejem s strani našega telesa, zaradi česar je njihovo delovanje učinkovitejše. Na takšen način lahko pridobimo surovine z močnimi vlažilnimi, antioksidativnimi in protimikrobnimi lastnostmi.
• Lizati (npr. Bifida Ferment Lysate, Lactococcus Ferment Lysate): Pri lizatih gre biotehnologija korak dlje. Bakterijske celice se s specifičnim procesom namerno razbijejo (lizirajo). S tem se sprosti dragocena vsebina iz notranjosti celic (citoplazma, deli celične stene, peptidoglikani). Lizati so ključni za regeneracijo, saj delujejo kot topični mediatorji oziroma celični signalizatorji. Preko receptorjev na kožnih celicah sprožijo naraven odziv za pospešeno samoobnovo in krepitev epidermalne bariere.
• Filtrati (npr. Galactomyces Ferment Filtrate): Nastanejo s filtracijo lizatov ali fermentov. Pri filtraciji fermentov odstranjujemo predvsem žive bakterije od koristnih produktov fermentacije, med tem ko pri filtraciji lizatov odstranjujemo večje ostanke liziranih celic. V obeh primerih s filtracijo pridobimo produkt, ki vsebuje manj trdnih komponent, a je zato tudi biološko manj aktiven.

Kako se biotehnološke oblike povezujejo s pre-, pro- in postbiotiki?

Razumevanje tehničnih razlik med filtrati, lizati in fermenti je ključno z vidika formulacije (biotehnološkega vidika), vendar v splošni komunikaciji pogosteje uporabljamo splošne izraze prebiotiki, probiotiki, postbiotiki: Kakšna je razlika?

• Prebiotiki: Na površini naše kože so vselej prisotni mikroorganizmi, ki prispevajo k zdravju in zaščitni funkciji kože. Prebiotike si lahko predstavljamo kot »hrano« za te dobre bakterije. To so denimo inulin, fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi.
• Probiotiki: Ko je govora o probiotikih mislimo dejanske (koristne) žive mikroorganizme ali spore, iz katerih se mikroorganizmi razvijejo. Ker pa je s tehnološkega vidika žive mikroorganizme težko nadzorovano vključiti v kozmetične izdelke, večinoma uporabljamo produkte teh organizmov, torej postbiotike.
• Postbiotiki: Pod pojmom »postbiotiki« lahko razumemo vse, kar je bilo proizvedeno s strani mikroorganizmov, a živih organizmov več ne vsebuje. Vsakodnevni primer postbiotika je denimo alkohol (etanol), ki nastane kot posledica sladkornega vrenja s strani gliv kvasovk. V kategorijo postbiotikov vključujemo produkte oz. derivate mikroorganizmov kot so fermenti (npr. alkohol), lizati (nastanejo s posebnimi postopki, kjer se celice mikroorganizmov »razbijejo«, s čimer se sprosti vsebina celic) in filtrati (nastanejo s filtriranjem lizatov). V Essentiq Skin boosterju uporabljamo Pullulan in Sklerocij gumi, napredna biotehnološka polisaharida, produkta fermentacije gliv Aureobasidium pullulans.

Trije glavni razlogi, zakaj vaša koža potrebuje te sestavine

Znanstvene raziskave kažejo, da kozmetika z biotičnimi sestavinami deluje predvsem pri treh tipih težav:

1. Krepitev kožne bariere
   

   Koža ima svoj naravni ščit – mikrobiom. Ko je ta v ravnovesju, koža ne izgublja vlage in je odporna na zunanje vplive. Bakterijski fermenti in prebiotiki pomagajo vzdrževati ta ščit močan in zdrav.

2. Zmanjšanje vnetij in rdečice
   

   Imate težave z aknami, rdečico, rozaceo ali ekcemom? Biotične sestavine delujejo izjemno protivnetno. Kožo učinkovito pomirijo, ko je razdražena in vneta.

3. Podpora naravni mikroflori za bolj vlažno in manj mastno kožo
   

   Ko podprete naravno mikrofloro, koži pomagate, da umiri svoje preveč burno delovanje. Lojnice takrat izgubijo potrebo po ‘prezaščitniškem’ izločanju sebuma (maščobe), kar vodi v opazno manj mastno, a hkrati optimalno navlaženo kožo.

Kako te sestavine prepoznati na deklaraciji (INCI)?

Ko obrnete izdelek in preučujete sestavine, so najbolj razširjeni »biotični« junaki v kozmetični industriji zapisani pod temi imeni:

• Lactobacillus (Laktobacili): Najpogosteje jih najdete kot Lactobacillus Ferment. Odlični so za uravnavanje pH vrednosti kože in krepitev zaščitne bariere. Pogosto se pojavljajo v kremah in serumih za občutljivo kožo. Najdete jih tudi v Essentiq Serumu za pomiritev in revitalizacijo kože, Toniku za pomiritev in revitalizacijo kože ter v vseh koncentratih, ki se uporabljajo v okviru Biomicroneedling terapije (koncentratu za pomlajevanje, koncentratu proti hiperpigmentaciji, koncentratu proti aknam, koncentratu za obnovo kože).
• Bifidobacterium (Bifidobakterije): Največkrat se pojavlja v obliki Bifida Ferment Lysate. Ti lizati so cenjeni zaradi svojih lastnosti nudenja podpore koži. Delujejo vlažilno, protivnetno in pomagajo pri obnavljanju poškodb zaradi UV žarkov in onesnaženega okolja.
• Lactococcus Ferment Lysate: Napreden lizat, ki stimulira celično obnovo. Krepi epidermalno bariero, ki je ključnega pomena za zadrževanje vlage in nas ščiti pred stresorji iz okolja.
• Vitreoscilla Extract: Lizat bakterij, ki jih najdemo v termalnih vrelcih. Dokazano pomirja hiper-odzivno in zelo občutljivo kožo.

Ni vseeno s čim se bakterije hranijo – najboljši rastlinski viri za fermente

Glede na želene učinke lahko tradicionalne kozmetične surovine dodatno obogatimo s proteini, ceramidi, aminokislinami ali oksidanti, tako da jih izpostavimo procesu fermentacije. Rastlinski viri, ki v kombinaciji s fermentacijo dajejo najboljše rezultate so:

1. Zeleni čaj (Camellia Sinensis)

• Kako deluje: V procesu fermentacije izvlečka zelenega čaja nastajajo nove snovi z močnimi antioksidativnimi lastnostmi, prav tako pa se poveča splošna biološka dostopnost polifenolov (antioksidantov).
• Rezultat: Fermentiran zeleni čaj močno pomirja vnetja, zmanjšuje rdečico in ščiti kožo pred prezgodnjim staranjem. Učinkovine so telesu lažje dostopne zaradi česar je učinkovitejši od navadnega izvlečka zelenega čaja.

2. Riževa voda ali riževi otrobi

• Kako deluje: To je starodavna azijska skrivnost lepe kože, podprta s sodobno znanostjo. Med fermentacijo riža nastanejo naravne kisline in koristni antioksidanti.
• Rezultat: Rižev ferment (Saccharomyces/Rice Ferment) je posebno znan po svoji sposobnosti posvetlitve kože. Odlično odpravlja izgled puste in »utrujene« kože, zgladi njeno teksturo in bledi pigmentne madeže. Poleg tega kožo tudi intenzivno vlaži.

3. Kelp (morske alge)

• Kako deluje: Alge, fermentirane z laktobacili, vsebujejo snovi, ki spodbudijo obnovo in krepitev naravne bariere kože.
• Rezultat: Fermenti alg delujejo kot intenzivni vlažilci in pomagajo koži, da se hitreje obnavlja po poškodbah iz okolja.

4. Oves (Avena Sativa)

• Kako deluje: Oves je znan po tem, da pomirja srbečico in suhost. Ko oves fermentiramo, se kompleksne molekule predelajo v manjše in telesu bolj dostopne.
• Rezultat: Popolna nega za poškodovano kožno bariero. Ferment ovsa je posebno zanimiv, ker lahko deluje kot prebiotik za naravno prisotne bakterije na naši koži.

5. Soja

• Kako deluje: Fermentacija soje ustvari biološko dostopnejše proteine in izoflavone.
• Rezultat: Fermenti semen soje spodbujajo raven glukozaminoglikana (ključna sestavina zunajceličnega matriksa v koži), kar daje koži bolj poln videz.

6. Korenina redkvice

• Kako deluje: Ta ferment nastane s pomočjo bakterij (Lactobacillus casei), ki se jih pogosto uporablja za potrebe fermentacije v mlečni industriji. Med tem biotehnološkim procesom se sprostijo specifični antimikrobni peptidi.

• Rezultat: Močan antioksidant, ki pomaga pri celjenju poškodovanih celic kože. V formulaciji s svojimi antimikrobnimi učinki dodatno stabilizira izdelek.

V katerih kozmetičnih izdelkih najdemo »biotike«?

Pregled kozmetičnih izdelkov na trgu kaže, da so te napredne sestavine prisotne že skoraj povsod – od pomirjujočih balzamov, čistilnih gelov za obraz, vlažilnih krem, mask, nežnih pilingov pa vse do visoko koncentriranih serumov.

Zaključek: Marketinški trik ali resnično delovanje?

Če ste ob vsem tem malce skeptični, niste edini. Kozmetična industrija rada uporablja zveneče besede, in izraz “biotiki” v kremah pogosto zveni kot še ena modna muha.

Surovine pridobljene in »predelane« s pomočjo mikroorganizmov so podporno orodje za pomiritev in obnovo, ko vaša koža zaradi zunanjih vplivov izgubi lastno moč. Pozitivno pripomorejo k hitrejšemu celjenju, močnejši hidrataciji in boljši zaščiti kože pred oksidanti. Vendar pa boste vidne spremembe na koži opazili zgolj v primeru, če imate porušeno ali oslabljeno kožno bariero, torej v primeru vnete, izsušene in pordele kože. Če je vaša koža naravno odporna in neproblematična, potem vaš mikrobiom že sam po sebi učinkovito opravlja svoje delo brez zunanje pomoči.