aloe veraOPIS:
Botanika: Različne vrste aloje so trajne sončnice, ki izvirajo iz Afrike, kasneje pa so se razširile tudi drugod po svetu. Aloe vera ni kaktus in je ne gre zamenjevati z ameriško alojo oziroma agavo (Agave). Vrsto Aloe vera, imenovano tudi curaçavska aloja oziroma barbadoška aloja, pridelujejo na Karibskem otočju (Curacao, Aruba, Bonaire). Aloe feroxis in njeni križanci pa obrodijo t. i. capsko alojo, ki jo pridelujejo v Južni Afriki.

Zgodovina in/ali folklora: Indijanci alojo zaradi njenih čudovitih zdravilnih lastnosti imenujejo »nebeška palica«. Legenda pravi, da je bila edina rastlina, ki je prišla neposredno iz paradiža. Sokotrinska aloja je bila starim Grkom znana že v 4. stoletju pr. Kr. Grške koloniste je Aleksander Veliki poslal na otok Sokotro samo zato, da bi ohranili in gojili alojo.

Iz aloje se proizvaja predvsem dvoje:

(1) Zdravilo aloja se pridobiva iz grenkega rumenega soka, ki je prisoten v posebnih celicah pod debelo povrhnjico. Iz listov se ga dobi tako, da zarežemo v dno lista in počakamo, da iz njega izteče grenki rumeni sok. S pomočjo toplote iz soka povremo vodo, svetla ali temna zmes, ki preostane, pa je zdravilo aloja.

(2) Gel aloje se pridobiva iz lepljivega gela v parenhimskem tkivu v sredici lista. Gel aloe vere se iz listov pripravlja na številne različne načine, med katerimi pa vsi načeloma vključujejo stiskanje in/ali ekstrakcijo s topili, pogosto tudi grobo kemično in fizično obdelavo. Tako pridobljeni geli se po svojih lastnostih močno razlikujejo in na splošno niso podobni svežemu gelu.

IZDELKI:

Aloe vera se nahaja v vseh naših izdelkih za nego obraza, telesa in las, ter v vseh izdelkih za nego otrok.

UPORABA:

  • Izvleček aloe vere – antrakinoni, prisotni v izvlečku aloe vere, zavirajo delovanje encima tirozinaze in tako preprečujejo pretvarjanje aminokisline tirozina prek dihidroksifenilalanina (DOPA) v melanin ter posledično zavirajo nastajanje starostnih peg, ki se na koži pojavijo kot posledica staranja. Aloe vera torej ni dragocena le zaradi svojih zdravilnih lastnosti, temveč tudi zaradi zaviranja staranja kože, ki jo oskrbuje z vlago, zgladi njene gubice, spodbuja nastajanje kolagena in elastina ter zavira nastajanje pigmentov.
  • Gel aloe vere – vsebuje veliko sluzi in je brez antrakinonov. Med vitamini, prisotnimi v gelu aloe vere, so A, C, E, B (tiamin), B3 (niacin) in B2 (riboflavin), ki so antioksidanti, poleg njih pa še holin, mravljinčna kislina in v sledovih tudi vitamin B12.

Gel vsebuje tudi več različnih vrst biokemičnih katalizatorjev (encimov). Amilaza in lipaza hidrolizirata sladkorje in maščobe. Karboksipeptidaza je pomemben encim, ki hidrolizira bradikinin (peptid, povezan s širjenjem krvnih žil in zaznavanjem bolečine), zaradi česar ima gel pomirjujoč in protivnetni učinek.

Magnezijev laktat zavira delovanje histamin dekarboksilaze in tako preprečuje nastajanje histamina iz aminokisline histidina. Histamin se izloča pri številnih alergičnih reakcijah in povzroča močno srbečico in bolečino; aloe vera deluje proti srbečici in bolečini oziroma ju blaži. Zaradi lignina, ki ga vsebuje gel aloe vere, lahko ta prodre globlje v kožo. Gel aloe vere vsebuje tudi saponine, torej milnate snovi, ki tvorijo 3-odstotni gel in imajo čistilni učinek. Steroidi, ki jih vsebuje gel aloe vere, npr. holesterol, kampesterol, β-sitosterol in lupeol, učinkujejo protivnetno. Protivnetni učinek ima tudi salicilna kislina, ki poleg tega deluje antibakterijsko in keratolitično – tj. pospešuje odstranjevanje odmrlega tkiva iz ran.

Gel aloe vere je učinkovito sredstvo za vlaženje, pomirjanje, celjenje ran (za zdravljenje ureznin, opeklin, razjed, vnetnih kožnih bolezni, radiacijskega dermatitisa, rentgenskega dermatitisa).

Gel poleg tega kožo varuje pred soncem, saj zaustavlja UV-žarke, hkrati pa pospešuje proces obnavljanja kože.

Gel učinkuje tudi antibakterijsko, protivnetno, protivirusno, protiglivično in anestetično. Proti vnetjem pomaga tako, da zavira nastajanje dejavnikov strjevanja krvi – tromboksana in prostaglandina. Gel poleg tega spodbuja razmnoževanje celic fibroblastov v rani, ki tako izločajo več kolagena in fibrina, zaradi katerih se rana hitreje zaceli, koža, ki zaraste rano, pa je bolj elastična in manj brazgotinasta.

Maščobne snovi iz listov se v kozmetični industriji uporablja kot nosilce barvil.

TOKSIKOLOGIJA:
Pri ljudeh lahko pripravki iz gela aloe vere, ki vsebujejo antrakinone (aloin), povzročijo alergični kontaktni dermatitis, rahlo srbečico in pekoč občutek. Učinki so večinoma blagi, pojavijo se redko in po prenehanju uporabe izdelka z aloe vero izginejo.