koruzaOPIS:
Botanika: Koruza je trpežna pokončna enoletnica z zračnimi koreninami tik nad tlemi in dolgimi sabljastimi listi, po enim na vsakem kolencu. Zraste do 4 m visoko. Na splošno velja, da izvira iz tropske Amerike, kjer so jo, preden jo je Krištof Kolumb odnesel v Španijo, gojili že približno 7000 let. Uporabljajo se dolgi vratovi in brazde pestičev, ki se imenujejo koruzni laski, in koruzno olje, ki se ga pridobiva iz koruznih kalčkov.

Zgodovina in/ali folklora: Indijanci, ki so pred približno 10.000 leti živeli na področju današnje Mehike, so v svoji prehrani sprva uporabljali koruzo, nabrano iz divjih rastlin. Približno 5000 let pr. Kr. so se koruzo naučili pridelovati in približno od takrat jo uporabljajo tudi v zdravilstvu. Koruzo se prideluje kot hrano in živilske izdelke za ljudi, kot krmo za živino, uporablja pa se jo tudi v kozmetiki in v industrijskih izdelkih, kot so keramika, eksplozivi, gradbeni materiali, kovinski kalupi, barve, izdelki iz papirja, tekstil, industrijski alkoholi in etanol.

Izdelki:
(1) Koruzni laski se večinoma uporabljajo kot posušeni dolgi vratovi in brazde pestičev.

(2) Koruzno olje se pridobiva s stiskanjem (tj. oljnim stiskanjem) koruznega kalčka. Topilo se nato iz koruznega olja povre, ujame in ponovno uporabi. Po ekstrakciji se koruzno olje rafinira z alkalno obdelavo in/ali vodnim rafiniranjem ter centrifugo. Zadnja koraka postopka rafiniranja sta vinterizacija (odstranitev voskov) in dezodorizacija olja s parno destilacijo v vakuumu.

UPORABA:
Koruzni laski
Tradicionalna raba: Sveže (ali namočene posušene) koruzne laske se uporablja kot obkladke (imenovane tudi komprese). Uporabni so za odstranjevanje gnoja iz ognojkov in starih oziroma okuženih ran.

Koruzni laski vsebujejo vitamina C in K, poleg tega pa še kriptoksantin, ki deluje podobno kot vitamin A. Ti vitamini skrbijo za dobro prehranjenost kože. Vitamina C in A sta antioksidanta (varujeta DNK pred prostimi radikali, zavirata angiogenezo, proliferacijo in celično apoptozo), vitamin K pa vpliva predvsem na strjevanje krvi (blaži pooperacijske podplutbe pri lepotnih operacijah ali injekcijah in pri popokanih kapilarah (mrežnih žilicah), uporablja pa se ga tudi za zdravljenje rosacee in za odpravljanje temnih podočnjakov). Koruzni laski vsebujejo tudi β-sitosterol (eden od rastlinskih sterolov, ki ima kot njegovi sintetični različici hidrokortizon in kortikosteron močan učinek na kožo – med drugim blaži rdečico, vnetje in srbečico). Laski vsebujejo tudi tanine, ki imajo sušilni učinek.

Koruzno olje
Koruzno olje je znano tudi kot olje koruznih kalčkov. Nerafinirano olje lahko vsebuje do 2 % fosfolipidov (rastlinski lecitin, inozitolni estri). Uporablja se v frizerstvu.

Koruzno olje vsebuje tudi rastlinski hormon estron, čigar učinki dokazano vključujejo tudi varovanje kože, glajenje gubic ter blaženje vnetij in srbečice.

TOKSIKOLOGIJA:
Koruzni laski lahko medsebojno učinkujejo s protivnetnimi zdravili (kortikosteroidi). Nekatera protivnetna zdravila namreč zmanjšajo količino kalija v telesu, enak učinek pa imajo lahko tudi koruzni laski. Posledično se lahko zgodi, da uporaba koruznih laskov hkrati z nekaterimi protivnetnimi zdravili preveč zmanjša količino kalija v telesu.