pomarancaOPIS:
Botanika: Grenki pomarančevec je zimzeleno drevo z gladko površino in dolgimi, a ne prav ostrimi bodicami ter zelo dišečimi cvetovi. Zraste do višine 10 m. Doma je na južnem Kitajskem in v severovzhodni Indiji, gojijo pa ga na Kitajskem, v južni Evropi in ZDA. Opne krhljev in meso sadeža so zelo kisli oziroma grenki. Uporablja se olupek grenke pomaranče ter sveže nabrani cvetovi in listi ter vejice drevesa.

Sladki pomarančevec je manjši od grenkega in manj trpežen ter ima le malo ali sploh nobenih bodic. Njegovi sadeži so manjši, njihovo meso je sladko in opne krhljev niso grenke. Doma je na Kitajskem, obširno pa ga gojijo po vsem svetu, zlasti v ZDA (na Floridi in v Kaliforniji) ter v državah Sredozemlja. Uporablja se olupek delno ali povsem zrelega sadeža.

Izdelki: Najpogostejši izdelki iz grenkega pomarančevca so olje grenke pomaranče, olje neroli (iz cvetov) in olje petitgrain (pridobljeno iz zelenih vejic s parno destilacijo ).

Najpogostejši izdelki iz sladkega pomarančevca so olje sladke pomaranče in brezterpenska pomarančna olja.

UPORABA:
Deluje protivnetno, antibakterijsko in protiglivično.

Olja sladke in grenke pomaranče ter olja neroli in petitgrain se uporablja kot dišavne sestavine v milih, detergentih, kremah, losjonih in drugih kozmetičnih izdelkih. Najvišji znani delež olja grenke pomaranče v kakšnem parfumu je 1,0 %.

TOKSIKOLOGIJA:
Raziskave so pokazale, da je olje grenke pomaranče fototoksično, medtem ko olje sladke pomaranče nima takšnega učinka, čeprav obe olji vsebujeta kumarine.

Olje sladke in grenke pomaranče ter olje neroli človeške kože domnevno večinoma ne dražijo in ne povzročajo preobčutljivosti, za limonen, ki je prisoten v vseh citrusnih oljih, pa je znano, da lahko pri posameznikih povzroči kontaktni dermatitis.