grozdjeOPIS:
Botanika: Vitis vinifera (navadna vinska trta) je vrsta iz rodu Vitis. Divja trta je navadno klasificirana kot V. vinifera podvrsta sylvestris (v nekaterih klasifikacijah je to Vitis sylvestris), medtem ko V. vinifera podvrsta vinifera označuje samo gojene sorte. Vinska trta je liana z luskastim lubjem, visoka do 35 m. Listi so razporejeni premenjalno, so krpate oblika, dolgi 5–20 cm in precej široki. Cvetovi udomačenih sort vinske trte so dvospolni, podvrsta sylvestris pa je dvodomna (moški in ženski cvetovi na ločenih rastlinah) in mora biti zato, da se na njej razvijejo sadeži, oprašena. Vinska trta je doma v Sredozemlju, srednji Evropi in jugozahodni Aziji, vse od Maroka in Portugalske do južne Nemčije na severu in severnega Irana na vzhodu.

Sadež gozdne trte je jagoda – grozdna jagoda, zraste pa v grozdih s po 15 do 300 jagodami. Grozdne jagode so navadno elipsaste oblike in spominjajo na podolgovate sferoide. Pri divjih vrstah meri grozdna jagoda v premeru le 6 mm, dozorela pa je temnovijolične do črne barve in po površini voskasta. Pri gojenih vrstah je jagoda večinoma precej večja, dolga do 3 cm in lahko je škrlatna, črna, temnomodra, rumena, zelena, oranžna ali rožnata. »Belo« grozdje je dejansko zelene barve in se je iz vijoličnega grozdja razvilo z mutacijo dveh nadzornih genov, ki uravnavata nastajanje antocianinov in sta tako odgovorna za barvo vijoličnega grozdja. Antocianini in druga barvila iz družine polifenolov, ki jih vsebuje vijolično grozdje, so odgovorni tudi za vijolično barvo rdečih vin.

Grozdje se lahko uživa surovo, iz njega pa je mogoče izdelovati tudi marmelade, sokove, želeje, vino, rozine, kis, olje ter izvlečke grozdnega semena in kozic grozdnih jagod.

Zgodovina in/ali folklora: Vinska trta domnevno izvira iz sredozemskega dela južne Evrope in Bližnjega Vzhoda. Pred tisočletji je bila divja vzpenjalka, nato pa so se z naravno selekcijo mutacij razvile različne vrste. Gojenje grozdja se je pričelo v prazgodovinskih časih v jugozahodni Aziji ali južnem Transkavkazju (Armenija in Gruzija), nato pa se je pridelava udomačene vinske trte Vinis vinifera razširila še na druge konce Evrope. Vino je fermentiran grozdni sok, ki se v različnih kulturah uporablja že najmanj 4500 let, izvira pa najverjetneje iz Bližnjega vzhoda. Vino omenjajo že egipčanski zapisi iz 2500 pr. Kr., nanj pa se pogosto sklicuje tudi Stara zaveza. Poznale so ga tudi zgodnje minojske, grške in etruščanske civilizacije, rimski legiji pa se lahko zahvalimo, da je sadike vinske trte in znanje vinarstva s širitvijo rimskega imperija ponesla po vsej Evropi. Stoletja kasneje je vinarstvo preživelo padec rimskega imperija, zahvaljujoč obredni vlogi vina v krščanskih cerkvah.

Izdelki: Izvleček grozdne kožice (enocianina) je barvilo, ki se ga pridobiva iz kožic nekaterih sort vinskega grozdja. Največkrat se ga pridobiva s kislinsko vodno ekstrakcijo fermentiranih groznih kožic, ko je bil iz njih iztisnjen sok.

Izvleček grozdne kožice vsebuje barvila – antocianine, imenovane tudi antocianidini (peonidin, malvidin, delfinidin, petunidin itd.), rastlinske kisline (večinoma vinsko), tanine, polifenole (resveratrol), sladkorje, aminokisline in minerale.

UPORABA:
Izvleček grozdne kožice razstruplja, je antioksidant, deluje protibakterijsko in protiglivično, varuje pred obolenji srca in ožilja ter nevrološkimi težavami in zavira pojav raka.

Polifenoli so antioksidanti in lovilci prostih radikalov. Resveratrol (cis in trans) je naravni antioksidant polifenol fitoaleksin, s proizvodnjo katerega se nekatere rastline varujejo pred patogenimi bakterijami in glivami. Resveratrol ima lahko aleksinu podobno delovanje tudi pri ljudeh. Tanini delujejo adstringentno na mikrokapilare in tako ojačajo njihove stene ter imajo močan P-vitaminski učinek. Vitamini P, navadno imenovani bioflavonoidi, krepijo stene kapilarnih žil, znižujejo krvni tlak, delujejo protivnetno in morda spodbujajo delovanje mehanizmov, ki vplivajo na rakave celice ter preprečujejo širjenje tumorjev. Antocianini pri nanosu na kožo delujejo protivirusno, uporablja pa se jih tudi kot pH-indikatorje in naravna barvila.

TOKSIKOLOGIJA:
Tovrstnih izdelkov se ne sme uporabljati na poškodovani koži (kožna vnetja itd.), okrog oči ali na membranah sluznice.

Če pride do vnetja kože, venske tromboze ali podkožnih strdkov, močnih bolečin, pojavljanja razjed, nenadnega otekanja ene ali obeh nog, nezadostnega delovanja srca ali ledvic, se morate posvetovati z zdravnikom.