OPIS:
Botanika: Foeniculum vulgare je zelena, pokončna trajnica, katere steblo doseže višino do 1,5 m. Na splošno velja, da je doma v Sredozemlju, kot enoletnico ali trajnico pa jo gojijo po vsem svetu (v Argentini, na Madžarskem, v Bolgariji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Grčiji, Indiji, na Kitajskem itd.).
Uporablja se posušene zrele sadeže (oziroma njihova semena), iz katerih se s parno destilacijo pridobiva eterično olje. Najpogosteje se uporabljata dve sorti koromača, to sta grenki koromač in sladki koromač. Sorti sta si zelo podobni in včasih se med njima niti ne razlikuje, a olje grenkega koromača se uporablja precej redkeje, in sicer najpogosteje v kozmetični industriji.
Biokemija: Foeniculum vulgare vsebuje hlapno in nehlapno olje, ki ju sestavljajo predvsem petroselinska kislina, oleinska kislina in linolejska kislina, vsebujeta pa tudi razmeroma visoke koncentracije tokoferolov in flavonoidov. Nehlapno olje vsebuje še beljakovine, vitamine in minerale (precej kalcija in kalija), hlapno olje pa predvsem trans-anetol, v manjših količinah pa mdr. še fenšon, estragol, limonen, kamfen in α-pinen.
Izdelki: botanični izvleček vrste Foeniculum vulgare
grenki koromač Foeniculum vulgare var. vulgare
sladki koromač Foeniculum vulgare var. dulce
UPORABA:
Botanični izvleček vrste Foeniculum vulgare
Tradicionalna raba: Lokalno se koromač v obliki sredstva za izpiranje uporablja v primeru vnetja očesne veznice ali vnetja očesne veke, poparek, ki ga na utrujene oči nanesemo za 20 minut, pa oči pomiri in okrepi. Pretlačeni koromačevi listi s kisom so dobro sredstvo proti ognojkom in drugim vnetjem. Zunanja uporaba prevretka pomaga proti glavobolu oziroma migreni.
Foeniculum vulgare var. vulgare: grenki koromač
Koromač se uporablja zaradi svojega okusa in vonja.
Foeniculum vulgare var. dulce: sladki koromač
Lokalno se uporablja v obliki sredstva za izpiranje v primeru vnetja očesne veznice ali vnetja očesne veke. Olje sladkega koromača se uporablja tudi za ublažitev revmatičnih bolečin.
Olji grenkega (navadnega) in sladkega koromača se uporabljata kot dišavni sestavini v kozmetičnih izdelkih, mdr. milih, detergentih, kremah, losjonih in parfumih, pri čemer znaša najvišja znana vsebnost kateregakoli izmed obeh olj v kakšnem parfumu 0,4 %.
V neki raziskavi je bila krema, ki je vsebovala 2 % etanolskih izvlečkov koromača, učinkovita pri zaviranju rasti dlak pri ženskah z diagnosticiranim idiopatskim hirsutizmom.
TOKSIKOLOGIJA:
Xi – draži kožo
Glavni nevarnosti pri samem koromaču sta fotodermatitis in kontaktni dermatitis. Dodatna nevarnost, povezana s koromačem, pa je ta, da se z njim zelo lahko zamenja strupena trobelika.
Raziskovalci poročajo, da estragol pri poskusnih živalih povzroča tumorje.
O varnosti uporabe v kozmetiki ni ocene panožnega sveta.