mandljiOPIS:
Botanika: Mandljevec spada v družino vrtnic (Rosaceae) in je tako v sorodu s češnjo, breskvijo, marelico in vrtnicami. Zraste do višine približno 7 m, poznamo pa več sort – dve izmed njih obrodita sladke oziroma grenke mandlje. Drevo je domorodno v zahodni Aziji, danes pa ga v velikih količinah gojijo v sredozemskih državah in Kaliforniji.

Mandlji v botaničnem smislu spadajo med koščičasto sadje (kot breskve ali slive), le da je njihov zunanji del usnjat, suh, zelen, grenek in neužiten. Mandelj je njegovo seme.

Zgodovina in/ali folklora: Mandljevec je ena najstarejših gojenih rastlin v naši civilizaciji. Znan je bil že v kameni dobi, njegovo gojenje pa se je začelo v bronasti dobi. Omembe mandljev najdemo v grški mitologiji, v Bibliji in pri Shakespearu. Mandlji so bili trgovsko pomembni zlasti v srednjem veku. Tradicionalna kitajska medicina priporoča sladko mandljevo olje (Prunus amygdalus dulcis) za krepljenje pljuč, ki se jih povezuje s kožo. Sladko mandljevo olje se med drugim uporablja kot domače zdravilo za raka mehurja, dojk, ustne votline, vranice in maternice.

Izdelki: Iz mandljev se pridobiva predvsem dvoje: nehlapno in hlapno olje, slednje samo iz grenkih mandljev. Nehlapno olje navadno imenujemo mandljevo olje, stisnjeno mandljevo olje ali sladko mandljevo olje. Pridobiva se ga tako iz sladkih kot iz grenkih mandljev, in sicer s stiskanjem njihovega zrna. Olje ne vsebuje benzaldehida ali cianovodikove kisline. Hlapno olje po drugi strani imenujemo grenko mandljevo olje. Pridobiva se ga z namakanjem v vodi in nadaljnjo parno destilacijo stisnjenih in delno dezoleiranih grenkih mandljev ali zrn drugih vrst, ki vsebujejo amigdalin.

Sladke mandlje se uporablja tudi v prehrani (medtem ko grenki mandlji niso užitni).

UPORABA:
Sladko mandljevo olje
V kozmetični industriji se iztisnjeno mandljevo olje uporablja kot blažilno sredstvo, vlažilec, mehčalno sredstvo, emulgator za izsušene dlani, v losjonih (tako v pripravkih za vlaženje kože kot za njeno nočno nego), gelih za sončenje, ličilih, podlagah za ličila, sredstvih za čiščenje kože, kremah in kot osnova mazil. Olje ustvari na koži tenko plast in ta ga počasi vsrka (zato se ga pogosto uporablja tudi v masažnih oljih). Pomaga tudi proti gubicam.

V kozmetičnih izdelkih se ga uporablja v koncentracijah do 50 %, v rdečilih za ustnice pa do 25 %.
Izvleček cvetov mandljevca in sladko mandljevo olje na kožo učinkujeta pomirjujoče in hranljivo, zato se ju uporablja kot čistilca za kožo in hranilno snov v pilingih ter maskah za obraz, v katerih pomagata odstranjevati mozolje in ogrce ter odpreti pore na obrazu.

Mandljeve emulzije imajo do neke mere podobne mehčalne lastnosti kot olje, pred čistim oljem pa imajo to prednost, da se jih lahko uporablja tudi v primeru akutnih in vnetnih bolezni.

Mandljeva moka (iz zmletih sladkih mandljev): mandljevo moko se izdeluje tako iz celih kot iz blanširanih mandljev (brez lupinice) ter iz sladkega mandljevega olja, kot čistilec kože in hranljivo snov pa se jo uporablja v pilingih za obraz in v antibakterijskih tekočih milih.

TOKSIKOLOGIJA:
Mandljevo olje in mandljeva moka ne dražita kože in ne povzročata preobčutljivosti ter veljata za varna za uporabo v kozmetičnih izdelkih.

Sladke mandlje lahko varno tudi uživamo, kar pa ne velja za grenko mandljevo olje, ki je strupeno, saj vsebuje amigdalin. Ta s hidrolizo razpade na glukozo, benzaldehid, (zaužitje 50–60 ml pa je lahko celo smrtonosno zaradi oslabitve centralnega živčnega sistema in posledične odpovedi dihal) in cianovodikovo kislino (ki je strupena za odraslega človeka, smrtonosna pa že pri zaužitju zgolj 7,5 ml)..

Kontraindikacije: alergija na mandlje oziroma izdelke, ki jih vsebujejo.