ricinusovo oljeOPIS:
Poimenovanje: olje semen vrste Ricinus communis, olje ricinusovih semen, kloščevčevo olje, ricinusovo olje, olje semen kloščevca, aromatično ricinusovo olje

Botanika: Kloščevec ali ricinus je v zmernem podnebnem pasu zelena enoletnica, ki zraste do višine 5 m, v toplejših predelih pa trajnica, grm ali drevo, visoko do 15 m. Splošno sprejeto je, da izvira iz Afrike ali Indije, njegova pridelava pa je razširjena po vsem svetu.

Uporablja se njegova dozorela semena.

Zgodovina in/ali folklora: Ricinusovo olje se je že davno uporabljalo v tradicionalnem zdravilstvu Indije, Egipta in Kitajske, in sicer kot sredstvo za izkašljevanje, med drugim pa tudi kot zunanje sredstvo za zdravljenje odrgnin in abscesov. Uporabljajo ga tudi v primeru deformiranih kosti, paralize udov, preležanin, pljučnega katarja, vetrov pri otrocih, vnetja dojk med dojenjem, glivičnih okužb lasišča ali seboreje, garij, bradavic, žuljavih stopal, opeklin, ekcemov, vnetja očesne veznice, očesnih ječmenov in rdečice oziroma vzdraženosti oči. Poleg tega se ga za zdravljenje ušesnih vnetij in bolečin vliva v uho.

Biokemija: Ricinusovo olje vsebuje maščobnokislinske gliceride linolejske, oleinske, dihidrostearinske in stearinske kisline, medtem ko 80–90 % celokupnih maščobnokislinskih gliceridov predstavlja ricinoleinska kislina. Ricinoleinska kislina je hidroksilna kislina, značilna visoka viskoznost ricinusovega olja pa je posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med hidroksilnimi skupinami kisline.

Ricinusovo seme (fižolček) vsebuje zelo strupeno beljakovino (ricin), ki po iztiskanju ricinusovega olja ostane v tropinah semen. Raziskave kažejo, da ricinus vsebuje 18 različnih aminokislin, njegova molekularna teža pa je 53.000–54.000. Parno ali vlažno kuhanje tropin ga uniči. Seme poleg ricina vsebuje še ricinin (alkaloid), lecitine in zelo močan, na vročino odporen alergen.

Izdelki: Nehlapno olje vrste Ricinus communis (ricinusovo olje) se pridobiva iz kloščevčevih semen. S hladnim stiskanjem se pridobi brezbarvno ali skoraj brezbarvno olje, z vročim stiskanjem in ekstrakcijo tekoče-tekoče pa temnejša olja, ki so manj kakovostna. Ricinusovo olje je zelo stabilno in se redko pokvari.

UPORABA:
Uporablja se kot dišavna sestavina, vlažilno sredstvo, sredstvo za zakrivanje neprijetnih vonjev, toniranje in glajenje kože ter kot topilo. Na koži deluje okluzivno.

Ricinusovo olje je na koži zelo svetleče, zato se ga kot sestavino uporablja v rdečilih, balzamih in mazilih za ustnice, izdelkih za nego las, mazilih, kremah, losjonih, brezbarvnih milih, osnovah svečk in drugih izdelkih. Poleg tega čisti in mehča lase, deluje proti prhljaju, preprečuje izpadanje las in spodbuja rast novih (kadar lasni koreni niso povsem uničeni). Na koži deluje vlažilno. Je pomirjujoče za oči. Olje je tudi učinkovito mazilo za vneto kožo in podplutbe, zunanje pa se uporablja še proti glivičnim okužbam, srbečici, hemoroidom, odrgninam in abscesom.

TOKSIKOLOGIJA:
Ricinusovo olje pospešuje absorpcijo oljetopnih sredstev proti glistam, zato se ga v kombinaciji z njimi ne sme uporabljati.

Ricinusovo seme je zaradi ricina izredno strupeno. Alergen, prisoten v semenih, povzroča vzdraženost oči, izpuščaje na koži itd. Ricinusovo olje ne vsebuje ricina.