kakavOPIS:
Botanika: Theobroma cacao je zimzeleno drevo, ki izvira iz Amerike. Ima usnjate, podolgaste liste, zraste pa do višine približno 8 m. Njegovi sadeži so jagode, ki zrasejo neposredno na deblu in vejah, semena pa v svojem mesu skrivajo rastlinske sluzi.

Uporablja se njegova semena, ki jih navadno imenujemo kakavova zrna.

Obstajajo tri sorte kakavovca: forastero, criollo in trinitario. Forastero predstavlja več kot 90 % svetovne potrošnje kakava, pridelujejo pa ga prvenstveno v zahodnoafriških državah (npr. v Gani, Nigeriji, Kamerunu in na Slonokoščeni obali), medtem ko sorco criollo gojijo tako v Venezueli in v Srednji Ameriki kot tudi na Papui Novi Gvineji, Javi in Samoi. Trinitario je najverjetneje križanec obeh prejšnjih sort, pridelujejo pa ga v Venezueli, na Trinidadu, Šrilanki in drugod.

Biokemija: Kakav vsebuje več kot 300 hlapnih spojin, vključno z ogljikovodiki, monokarbonili, piroli, pirazini, estri, laktoni in drugimi.

Raziskave kažejo, da so snovi, ki mu dajejo okus, predvsem alifatski estri, polifenoli, nenasičeni aromatični karbonili, pirazini, diketopiperazini in teobromin. Kakav poleg tega vsebuje še približno 18 % beljakovin, maščobe (kakavovo maslo), amine, alkaloide, mdr. teobromin, kofein, tiramin, dopamin, salsolinol, trigonelin, nikotinsko kislino in proste aminokisline, tanine, fosfolipide, škrob in sladkorje, minerale in druge snovi.

Teobromin, glavni kakavov alkaloid, je po svojih farmakoloških učinkih podoben kofeinu. Njegovi poživljajoči učinki na skeletne mišice so sicer mnogo šibkejši kot pri kofeinu, a je učinkovitejše sredstvo za sproščanje mišic.

Kakavovo maslo vsebuje trigliceride, zlasti oleinsko, stearinsko in palmitinsko kislino. Približno tri četrtine maščob je prisotnih v enkrat nenasičeni obliki. Je odlično vlažilno sredstvo.

Izdelki: kakav v prahu
kakavovo maslo
kakavov izvleček

Olje drevesa Theobroma cacao oziroma kakavovo maslo se pridobiva iz praženih semen kakavovca. Pri sobni temperaturi je v trdnem stanju, rumenkasto bele barve, njegov vonj pa spominja na vonj kakava.

UPORABA:
Kakavovo maslo
Uporablja se kot dišavna sestavina, zaščitno sredstvo za kožo, vlažilec,in sredstvo za zakrivanje neprijetnih vonjev. Na koži deluje okluzivno.

Tradicionalna raba: Kakavovo maslo je tradicionalno afriško zdravilo za izsušeno kožo, primerno zlasti za kožo najobčutljivejšega tipa. Uporablja se ga tudi v primeru gubic na vratu, okoli oči in v kotičkih ustnic.

Razširjena je uporaba kakavovega masla kot osnove za mazila. Je zelo učinkovito vlažilno sredstvo, uporablja pa se ga za mehčanje in varovanje kože suhih dlani in ustnic. Uporablja se tudi v pripravkih za grobo ali izsušeno kožo, suhe ustnice in vnete prsne bradavice, najdemo pa ga tudi v različnih kozmetičnih izdelkih, voskih za lase in luksuznih milih.

TOKSIKOLOGIJA:
Raziskave poročajo, da je kakavovo maslo za nekatere živali alergeno in komedogeno (povzroča pojavljanje ogrcev).

Kategorizirano je kot najverjetneje nestrupeno in neškodljivo.

Ni suma na okoljsko toksičnost.

O varnosti uporabe v kozmetiki ni ocene panožnega sveta.