glicerinOPIS:
Izdelki: Glicerin, imenovan tudi glicerol, je brezbarvno vlažilno sredstvo brez vonja, navadno se trži v 86- in 99-odstotni raztopini. Prisoten je v vseh naravnih lipidih (maščobah). Tradicionalno so ga pridobivali s pomočjo saponifikacije trigliceridnih olj (živalskega ali rastlinskega izvora) med proizvodnjo mila.

Tako naraven kot sintetičen glicerin prispeva k uravnavanju vlage in je izredno higroskopski, kar pomeni, da nase zelo dobro veže vodo iz okolja. Glicerin torej deluje tako, da zahvaljujoč svojim lastnostim vsrkava vodo iz okolja in iz spodnjih plasti kože (dermis) ter tako poveča vsebnost vode v površinskih kožnih plasteh. Glicerin je koristen, ker je že naravno prisoten v koži. Zato je glicerin ena izmed številnih snovi v koži, ki pomagajo vzdrževati zunanjo mejo in ki preprečujejo izsuševanje in luskavost.

Dermosoft® 1388 (ki vsebuje vodo, glicerin, natrijev levulinat in natrijev anisat) je kombinacija dišav naravnega izvora z blagim lastnim vonjem, ki pomaga pri vzpostavljanju bioravnovesja. Uporaben je za uravnavanje površinsko aktivnih snovi in emulzij ter v postopku hladne izdelave mil.

UPORABA:
Glicerin je edinstvena in zelo vsestranska spojina s številnimi možnostmi uporabe. Poleg vode je prav glicerin najpogosteje uporabljana sestavina v kozmetiki, izdelkih za osebno nego in zdravilih, za katera ne potrebujete recepta.

V kombinaciji z drugimi vlažilnimi sredstvi in/ali olji je osnova večine vlažilcev. Glicerin je poleg tega naravni konzervans.

V pravih količinah glicerin okrepi naravno zaščito kože, in sicer tako, da napolni prostor, imenovan medceličnina, in privabi ravno toliko vode, da se ohranja homeostaza kože. Opravljene so bile tudi raziskave, ki so pokazale, da prisotnost glicerina v medcelični plasti pomaga pri boljšem delovanju drugih kožnih lipidov. (Vira: American Journal of Contact Dermatitis, september 2000, str. 165–169; in Acta Dermato-Venereologica, november 1999, str. 418–421)

Visoke koncentracije rastlinskega glicerina (15–20 %) učinkujejo kot konzervans, podobno kot visoke koncentracije sladkorja, a imajo to slabost, da zaradi njih pride do lepljivosti.

TOKSIKOLOGIJA:
Zaradi glicerinove dolge zgodovine uporabe in neoporečnih podatkov o varnosti je ena najbolj zaupanja vrednih sestavin v industriji. V Evropi je glicerin, pridobljen iz naravnih virov, izjema, za katero ni potreba registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij (REACH), ki ga sicer predpisuje Priloga V, v ZDA pa ga FDA označuje kot sestavino, ki na splošno velja za varno.

Ob sredstvih za uravnavanje vlage, kakršno je tudi glicerin, se že od nekdaj zastavlja vprašanje, ali iz kože morda ne povlečejo preveč vode. Čisti (100-odstotni) glicerin za kožo res ni koristen in jo pravzaprav izsuši ter na njej, če ga hitro ne speremo, povzroča mehurje. Velika slabost vsakega sredstva za uravnavanje vlage (vključno z glicerinom) je torej, da lahko v svoji čisti obliki okrepi izgubo vode, in sicer tako, da jo potegne iz spodnjih plasti kože (dermisa) v površinske (epidermis), kjer voda hitro izhlapi v okolje. Zaradi tega se glicerin in na splošno vsa sredstva za izsuševanje vedno uporabljajo v kombinaciji z drugimi sestavinami za mehčanje kože. (Vir: Skin Therapy Letter, februar 2005, str. 1–8)