geranijaOPIS:
Botanika: Geranija je ime vrste pelargonije, ki nasprotno ne spada v rod Geranium. Vrsta Pelargonium graveolens je pokončna grmičasta trajnica z žlezastimi laski, ki zraste do višine 1 m, in s starostjo oleseni. Njeni listi so dišeči in globoko deljeni, cvetovi pa rožnate barve, zbrani v kobulasta socvetja. Domorodna je v Južni Afriki, široko pa jo gojijo v Afriki (Alžirija, Maroko, Egipt itd.) in Evropi (Španija, Italija, Francija itd.). Najbolj razširjena je komercialna pridelava vrste P. graveolens, a za proizvodnjo tako imenovanega geranijevega olja se goji tudi druge vrste pelargonij in njihove križance (P. graveolens, P. capitatum, P. radula, P. roseum in P. odoratissimum).

Zgodovina in/ali folklora: Geranijevo olje (vrste Pelargonium graveolens) so uporabljali že v starem Egiptu. Egipčani so ga uporabljali kot dišavo v izdelavi parfumov pa tudi v zdravilstvu kot sredstvo proti rakavim tumorjem. V Evropo je prišla v poznem 17. stoletju, priljubljena pa je postala v viktorijanski dobi – takrat so sveže geranijeve liste ob formalnih večerjah uporabljali za umivanje prstov. V viktorijanskih salonih so na mizah pogosto stali lončki z geranijami, s katerih so si lahko gostje odlomili svežo vejico.

Izdelki: Geranijevo eterično olje se pridobiva s parno destilacijo svežih listov in stebel. Opojen von geranije lahko zaznate v Essentiqovem osvežilcu zraka in razpršilcu dišave Grenivka.

Vonj geranijevega eteričnega olja je sladek, podoben vonju vrtnic z nadihom mete. V večini primerov je olje brezbarvno, lahko pa nekoliko svetlozelenkasto. Geranijevo olje je znano tudi pod drugimi imeni, kot na primer vrtnično geranijevo olje, burbonsko geranijevo olje ali maroško geranijevo olje. Vse tri glavne vrste geranijevega olja (burbonsko, alžirsko in maroško) vsebujejo veliko alkoholov, in sicer 60–70 % (L-citronelol, geraniol, linalol, mentol), estrov, in sicer 20–30 % (geranil formiat in geranil acetat, citronelil formiat in citronelil acetat), aldehidov in ketonov (L-izomenton), seskviterpenske ogljikovodike (burbonen, humulen) ter alkohole in kisline (mravljinčna, ocetna, propanojska itd.).

UPORABA:
Geranijevo olje pomaga proti depresiji, je antiseptično in adstringentno, pomaga pa tudi pri hitrejšemu celjenju ran. Spodbuja celično obnavljanje, je diuretik, dezodorant, hemostatik (zaustavlja krvavitve) in tonik ter sredstvo proti glistam.

Geranijevo olje pomaga koži pri uravnoteženemu izločanju sebuma, čisti utrujeno in mastno kožo, hkrati pa je zaradi svojih antiseptičnih in ranocelniških učinkov uporabno pri opeklinah, ranah, razjedah in drugih kožnih težavah. Geranijevo olje je mogoče raztopiti tudi v šamponu, kjer potem pomaga proti lasnim ušem.

Olje je zelo pogosto dodano masažnim oljem, oljem za kopeli in osvežilcem zraka, saj deluje na živčni sistem (andrenalni korteks); blaži depresijo in tesnobnost ter izboljša razpoloženje.

Geranijevo olje se pogosto uporablja kot del dišav v vsakovrstnih kozmetičnih izdelkih (kremah, losjonih, milih, detergentih in parfumih). Geranijevo olje (zlasti tisto, pridobljeno iz P. roseum) deluje tudi protibakterijsko in protiglivično. Nedavne raziskave poročajo tudi o antioksidantni dejavnosti zbiranja prostih radikalov.

TOKSIKOLOGIJA:
Geranijevo olje pri zunanji uporabi ne povzroča stranskih učinkov, saj je nestrupeno, ne draži kože in na splošno ne povzroča preobčutljivosti. Znani pa so primeri kontaktnega dermatitisa zaradi geraniola pri nekaterih zelo občutljivih posameznikih.

Močna je navzkrižna interakcija geraniola in citronele (ne pa tudi limonovega olja).

Med nosečnostjo geranijevega olja ni priporočljivo uporabljati, nepriporočljiva je tudi njegova uporaba pri dojenčkih in majhnih otrocih.