soncnicaOPIS:
Latinsko ime Helianthus izhaja iz grškega helios anthos, kar dobesedno pomeni »sončeva roža« (Kindscher 1987).

Botanika: Sončnica je pokonča, trpežna enoletnica z glavno korenino, njeno steblo pa je visoko 0,6–3 m in prekrito z grobimi dlačicami. Listi so večinoma razporejeni premenjalno, so jajčaste do trikotne oblike, s celim ali nazobčanim robom. Socvetja sončnice so široka 7,5–15 cm, rastejo pa na koncih vej. Žarkasti cvetovi so rumene barve, diskasti pa rdečerjavi.

Zgodovina in/ali folklora: Charles H. Lange, antropolog s teksaške univerze, je zapisal, da »med prebivalci Cochitija kot zanesljivo „domače zdravilo“ za ureznine in druge rane velja sok iz sveže zmečkanih stebel sončnice. Precejšnjo količino soka nanesejo na rano, ki jo nato povijejo. Rana se brez izjeme hitro zaceli in nikdar ne pride do okužbe« (Heiser 1976).

Indijanci iz Gros Ventresa, Reesa in Mandana so sončnice nekoč uporabljali v obredne namene: z oljem iz semen so si namazali oziroma poslikali obraz in telo. Hopiji so sončnico uporabljali kot zdravilo pri pikih pajkov in v dermatološke namene. Thompsonski Indijanci so uporabljali sončnične liste v prahu – bodisi same po sebi bodisi v mazilu proti odrgninam in oteklinam.

Biokemija: Sončnično olje sestavljajo večinoma trigliceridi (maščobe), predvsem derivati dveh maščobnih kislin, linolejske (ki je dvojno nenasičena) in oleinske. Poleg tega vsebuje še lecitin, tokoferole, karotenoide in voske. Njegove lastnosti so tipične za rastlinsko trigliceridno olje: nima močnega okusa, je svetle barve in vsebuje veliko vitamina E.

Izdelki: nehlapno olje vrste Helianthus annuus, tj. sončnično olje iz sončničnih semen.

UPORABA:
Nehlapno olje vrste Helianthus annuus

Olje kožo pomirja, varuje in vlaži.Tradicionalna raba: Sončnično olje je preprosto in za svojo ceno zelo učinkovito vlažilno olje, preizkušeno v stoletjih tradicionalne uporabe v različnih emulzijah za nego obraza in telesa. Tokoferol oziroma vitamin E je pomemben vitamin in naravni antioksidant.

Sončnično olje učinkuje podobno kot olivno ali mandljevo olje, a je bistveno cenejše. Uporablja se ga v mazilih, obližih in kremah za revmatične bolečine. Zunanje se ga uporablja tudi na urezninah in podplutbah.

Posušena socvetja delujejo protivnetno. Na koži se jih lahko uporablja podobno kot arnikine tinkture, torej na ranah in podplutbah.

TOKSIKOLOGIJA:
Raziskave poročajo, da se preobčutljivost na sončnični (Helianthus annuus) cvetni prah pojavlja kot poklicna alergija. Potrebne so dodatne raziskave sončničnega cvetnega prahu kot alergena v splošni populaciji, ki živi na območjih gojenja sončnic in trpi za poletnim pojavom alergije.

O varnosti uporabe v kozmetiki ni ocene panožnega sveta.