krmna repicaOPIS:
Botanika: Krmna repica je živorumeno cvetoča vrsta iz družine Brassicaceae (križnice). Predstavljata jo dve vrsti iz rodu Brassica: B. napus L. in B. rapa L. Zaradi lažjega razlikovanja med slednjima se B. rapa imenuje tudi repa, B. napus pa ogrščica. Obe vrsti obstajata tako v pomladni kot v zimski obliki. Olje krmne repice, ki ga je mogoče najti na svetovnih tržiščih, je večinoma pridelano iz teh dveh vrst, v manjši meri pa tudi iz gorčic, zlasti iz vrst B. juncea Coss (rjava gorčica) in Sinapis alba L. (bela gorčica). Največje pridelovalke so države Evropske unije, Kanada, ZDA, Avstralija, Kitajska in Indija.

Zgodovina in/ali folklora: Rastline iz rodu Brassica so verjetno med najstarejšimi kulturnimi rastlinami. V Indiji repico omenjajo že starodavni sanskrtski spisi iz približno 1500 pr. Kr., semena vrste B. juncea pa so arheologi našli tudi na najdiščih, ki datirajo okoli 2300 pr. Kr. (Prakash 1980). Tudi na Kitajskem ima pridelava krmne repice dolgo zgodovino. Kitajski izraz zanjo se prvič pojavi pred približno 2500 leti, njene najstarejše arheološke najdbe pa datirajo celo v približno 5000 pr. Kr. (Yan 1990).

Domnevajo, da je bila v preteklosti izmed vseh oljnih rastlin iz rodu Brassica najbolj razširjena Brassica napus. Že pred najmanj 200 leti se je iz severne Evrope razširila na Kitajsko in v Korejo, najbolj raznolika pa je bila v Himalaji (Hedge 1976).

Brassica napus se je najverjetneje razvila na območju, kjer so v naravi uspevale tudi vrste, ki so bile njeni predniki, tj. v Sredozemlju. Danes ne poznamo nobene divje oblike B. napus, zato je mogoče, da je njen izvor kulturni. Pridobivanje olja iz semen B. napus se je v Evropi najverjetneje pričelo v srednjem veku. V Azijo je B. napus prišla v 19. stoletju. Današnje kitajske in japonske rastline so razvili s križanjem evropske B. napus z različnimi avtohtonimi sortami B. rapa (Shiga 1970).

Izdelki: Olje krmne repice oziroma repično olje se pridobiva iz semen krmne repice. Je dober vir nenasičenih maščobnih kislin, kakršne so omega-3 in omega-6 pa tudi α-linolenska kislina, ki so za človekovo zdravje nujne.

UPORABA:
Uporablja se kot balzam za kožo – okluziv.

Repično olje se v kozmetičnih izdelkih in pripravkih za nego kože uporablja zato, ker nima močnega vonja, na kožo pa učinkuje vlažilno in morda tudi antioksidantno. Kljub svojemu šibkemu vonju pa je vpisana v seznam Mednarodne zveze proizvajalcev dišav (IFRA) iz leta 2008.

TOKSIKOLOGIJA:
Kategorizirana je kot malo verjetno strupena ali škodljiva.

Obstajajo pa negotovosti glede okoljske toksičnosti in glede persistence ali bioakumulativnosti.