zeleni cajOPIS:
Botanika: Camellia sinensis je zimzelen grm, včasih drevo, v vsakem primeru pa zelo razvejen oziroma razvejeno. Mladi listi so pokriti z dlačicami. Če raste v divjini, je drevo visoko do 9 m, pri gojenju pa je navadno obrezano na 1–1,5 m višine. Doma je v gorskih področjih južne Kitajske, Indije, Japonske, Šrilanke, Indonezije ter drugih tropskih in subtropskih držav. V ZDA ga gojijo v obeh Karolinah. Uporablja se posušene in predelane listne popke in po dva mlada lista skupaj s steblom, odlomljenim med drugim in tretjim listnim popkom, kar se skupaj imenuje »čajni vršiček«. Pobira se jih od pomladi do jeseni.

Zgodovina in/ali folklora: Arheološke najdbe kažejo, da je Homo erectus pekinensis liste čajevca, namočene v vreli vodi, užival že pred več kot 500.000 leti. Kitajska legenda, ki jo okoli leta 780 navaja Ča King (Knjiga Čaja), pripisuje začetek pitja čaja enemu prvih kitajskih zeliščarjev, cesarju Šen Nongu, ki je živel približno 2700 pr. Kr. Indijska legenda pa pravi, da je čaj na Kitajsko med svojimi tamkajšnjimi popotovanji prinesel Sidarta Gautama Buda.
Biokemija: Kemična sestava čaja je izredno zapletena. Vsebuje kofein in manjše količine drugih ksantinskih alkaloidov (teobromin, teofilin, dimetilksantin, ksantin, adenin itd.). Del kofeina je v vezani obliki. Čaj vsebuje tudi veliko taninov oziroma fenolnih snovi, sestavljenih iz enot katehina (flavanola) in galne kisline. Med snovmi, prisotnimi v čaju, so še maščobe, flavonoidi (kvercetin, kvercitrin, rutin idr.), antocianini, aminokisline, triterpenoidni saponinski glikozidi (teasaponin, izoteasaponini in asamsaponini), steroli, vitamin C, snovi, ki dajejo čaju okus in aromo (na primer teaflavin, tearubigin, I-epikatehin galat, teogalin, teaspiron, dihidroaktinidiolid, dimetil sulfid, jononi, damaskononi, jasmin, furfurilni alkohol, geranial, trans-heksen-2-al) ter druge – skupaj več kot 300 spojin (beljakovine, polisaharidi, barvila – karotenoidi in druge snovi).

Izdelki: botanični izvleček vrste Camellia sinensis in nehlapno olje

UPORABA: Običajno čajno vrečko se uporablja kot izpiralo za sončne opekline, obkladek za zabuhle oči in kot prevezo za blaženje glavobola ali za utrujene oči. V Indiji se sok iz listov uporablja za zunanje zaustavljanje krvavitev pri urezninah in drugih poškodbah.

Tradicionalna raba: V tradicionalnem indijskem zdravilstvu navajajo zeleni čaj kot blago poživilo, stimulant, diuretik in adstringentno sredstvo, listni poparek (čaj) pa so nekoč uporabljali tudi za blaženje glivičnih okužb, ki so bile posledica pikov žuželk. Čaj je tudi antioksidant.

Botanični izvleček vrste Camellia sinensis

100-odstotno naravni standardizirani čisti izvleček zelenega čaja je zaradi visoke vsebnosti skupnih polifenolov (>72 %) in epigalokatehin galata ter zaradi odsotnosti dodanega kofeina odličen antioksidant (snov, ki nase veže škodljive proste radikale). Zaradi preprečevanja kolagenaze in protivnetnega delovanja zavira staranje kože.

Olje listov vrste Camellia sinensis
Deluje kot antioksidant. Kožo lepša in ji vrača zdrav videz.

TOKSIKOLOGIJA:
V kozmetiki se priporoča omejena uporaba v omejenih koncentracijah. Uporaba v dišavah je varna le v okviru priporočenih omejitev koncentracije.

O varnosti uporabe v kozmetiki ni ocene panožnega sveta.