marakujaOPIS:
Botanika: Pasijonke (rod Passiflora) so vzpenjave olesenele trajnice, večinoma doma v tropski Ameriki, nekatere vrste pa izvirajo tudi iz Azije, Avstralazije in Polinezije. Po podpornih rastlinah se vzpenjajo s pomočjo zavitih vitic. Številne imajo vpadljive, dišeče cvetove, nekatere pa obrodijo tudi užitne sadeže.

Zaradi sadežev se goji več kot 55 vrst rodu Passiflora, toda izmed vseh teh je razširjena le pridelava dveh vrst: marakuje (P. edulis) in orjaške grenadilje (P. quadrangularis), imenovane tudi vijolične grenadilje.
Izdelki: nehlapno olje marakuje
Iz semen sadeža Passiflora edulis se pridobiva užitno olje, ki je lahko in nelepljivo. Tradicionalno se ga uporablja za pomirjanje, varovanje in vlaženje kože. Vsebuje približno 70 % linolejske kisline (nenasičena omega-6 maščobna kislina) in antioksidantov (sadež, sestavljen iz lupine in oplodja, vsebuje veliko likopena, ki je karotenoidni antioksidant), vsebnost drugih karotenoidov pa je zelo nizka oziroma skoraj neobstoječa.

UPORABA:
Marakuja je zaradi svojega odličnega okusa bolj znana kot živilo, a se jo uporablja tudi v izdelkih za nego kože. Njena zmleta semena se včasih dodaja pilingom, saj pomagajo odstranjevati odmrle kožne celice in delajo kožo mehko ter gladko. Poleg tega so raziskave pokazale, da semena marakuje zavirajo melanogenezo v celicah melanoma. Passiflora edulis – nehlapno olje marakuje
Tradicionalna raba: Razširjena je zunanja uporaba olja marakuje v primeru obolenj, kot sta luskavica in ekcem, saj naj bi imelo zdravilne učinke. V primerih kožnega raka se uporablja kot balzam, saj naj bi pomagalo pri zdravljenju kožnih razjed. Uporablja se tudi za izboljševanje elastičnosti kože pa tudi v balzamih za lase in izdelkih za zdravljenje izsušenega, luščečega se lasišča.

TOKSIKOLOGIJA:
O varnosti uporabe v kozmetiki ni ocene panožnega sveta.